Strani

petek, 18. januar 2013

Samo nasmeh je bolj grenak

Dokaz za to, da življenje vedno piše najboljše zgodbe, je tudi zadnje politično dogajanje v Sloveniji. Material, ki ga z lahkoto postavimo ob bok legendarni satiri Monty Python Flying Cirkusa (na primer delovanje države, samohvalisanje političnih strank) in nepozabni seriji Yes, Prime Minister (na primer kako se v politiki piše zapisnik). Samo nasmeh je bolj grenak, ker se to dogaja nam.

Dejan Steinbuch je prepričan, da je to pravzaprav klasična tragedija. Kako vem?  Danes je v Financah "Pred živčnim zlomom" zaključil z:
Tokrat ne gre za narodov blagor, kot bi dejal Cankar. Zdaj gre zares. Vse druge besede bi bile fraze.
Za katarzo naj, kot se spodobi, poskrbi deus ex machina:
Nosilec pobude o sporazumu med strankami, ki bi omogočil končanje blokade, mora biti predsednik republike. Njegova neposredna izvolitev in poudarjanje privrženosti idealom republike ga zavezujeta, da se aktivno vključi v proces iskanja rešitev, ki lahko preprečijo brodolom države na robu živčnega zloma. Morda je to tudi njegovo poslanstvo. 
Borut Pahor naj se spusti na oder in uporabi svoje predsedniške moči, da bomo državljani:
Namesto neartikuliranih in absurdnih zahtev po »takojšnjem odstopu vse elite« in predčasnih volitvah bi raje slišal kaj o sporazumu med parlamentarnimi strankami, ki bi se zavezale podpreti novega, nepolitičnega in nestrankarskega mandatarja. 
Edinole božja intervencija bi torej lahko zagotovila, da bi:
Državni zbor bi takšno vlado potrdil z aklamacijo, njen mandat pa bi bil omejen na čas, ki je potreben za sprejem preostanka nujnih reform, sprememb ustave (referendum, širša pooblastila predsedniku republike) in volilne zakonodaje ter predvsem za povrnitev zaupanja tujih finančnih trgov. V tem, denimo enoletnem obdobju, bi bilo dovolj časa, da se organizira civilna družba, oblikujejo nove politične stranke, ki v primeru predčasnih volitev niti teoretično ne morejo uspeti, saj je časa za formiranje enostavno premalo.
Sam mislim, da je ob nekoliko političnega poguma pot iz sedanje krize možna tudi brez intervencije od zgoraj. Glede na to, da SDS trdi, da "na potezi niso oni ampak tisti, ki rušijo vlado", ter ob javni obljubi Pozitivne Slovenije o "bianko podpori" kandidatu za predsednika vlade, so na potezi tri male stranke. DL, Desus in SLS. Najboljša rešitev bi po mojem mnenju bila tehnična vlada, nekoliko slabša pa manjšinska teh treh strank s podporo Pozitivne Slovenije in nepovezanih. Še Socialni demokrati, če bi postalo jasno da predčasnih volitev ne bo takoj, bi verjetno pristavili lonček.

Prepričan sem, da v teh časih potrebujemo drugačen način političnega delovanja, to je sodelovanje, oziroma iskanje širšega družbenega soglasja. To pa bo mogoče samo, če bo že v procesu nastajanja ukrepov sodelovala široka paleta interesov. Politični proces oblikovanja družbenega konsenza se mora začeti preko socialnega dialoga in končati v parlamentu. Politika kot umetnost možnega torej. Dober primer take politične tehnologije je bil sprejem pokojninske zakonodaje, pa čeprav je po mojem mnenju po vsebini reforma neustrezna, oziroma sploh ni reforma, ampak je parlament samo odmaknil reševanje problema v prihodnost. Politika naj to stanje prizna tudi formalno tako, da vlade ne oblikuje več politična večina ampak manjšina ali pa se oblikuje kot tehnična vlada.

Na primer, SLS šele je po tem, ko je politična koalicija izgubila kompaktnost, odprt za iskanje širšega soglasja o gospodarskih ukrepih.

Manjšinska vlada je v Slovenski ustavni ureditvi namreč zelo trdna, saj je zamenjava mogoča samo s konstruktivno nezaupnico, pade pa lahko še v primeru, da se sama odloči in pozove parlament k glasovanju o zaupnici. Z odstopi ministrov je kot kaže ni mogoče zrušiti. To se zna dokazati še na primeru te vlade, saj je malo verjetno, da bo Janez Janša odstopil. Upam, da ne bomo po "zombi" protestnikih priča še zombi vladi.

Skratka po mojem mnenju je sporočilo ulice predvsem v tem, da politični razred nima več v naprej , na volitvah pridobljenega mandata za odločanje, ampak si mora za vsako še tako majhno odločitev mandat šele pridobiti na podlagi doseženega pretežnega družbenega soglasja. Parlament v takem primeru samo še formalno sprejme zakon, kot v primeru pokojninske reforme z visokim soglasjem.

Še Matematika: DL (6) + DESUS (5) + SLS (6) = 12 + PS (28) = 45 + verjetna podpora nepovezanih (3)(službe) in manjšine (2) = 50.

Na potezi je torej Virant, ki je tole začel. Naj predlaga Kraljiča. Pa da vidimo kdo ne bi dal podpore.