četrtek, 06. december 2012

Neenakost kot vzrok krize?


Jože P. Damijan v svojem današnjem blogu navaja Skidelsky-ja, ki zagovarja povečanje trošenja države kot odgovor na krizo. Blog se zaključi z nizom vprašanj:
Toda kako doseči to bolj enakomerno porazdelitev dohodkov? S povišanjem davkov na visoke dohodke? Z obdavčitvijo premoženja? Z vrnitvijo vloge sindikatov (v razvitih državah), ki so zadnji varuh kompresije dohodkov?
Skidelsky vidi vzrok krize v povečanem razslojevanju. Lepo - vendar vprašanje kaj je povzročilo razslojevanje ostaja neodgovorjeno. Prav tako ni jasno kaj naj potrošnik v skrajni (država) sili kupuje, kot odgovor na krizo. Dokler kupuje potrebno infrastrukturo je še v redu, pravzaprav koristno, čeprav Japoncem tudi avtoceste v vsako vas in jezovi na vsakem potoku niso pomagali do rasti.
Meni je blizu razlaga, da je to razslojevanje logična posledica liberalizacije svetovne trgovine, ki se je zgodila v 90-tih letih, in je praktično podvojila ponudbo (proizvodnega) dela na svetovnem trgu (pravzaprav v zahodnem svetu). To je posledično povzročilo relativen padec cene proizvodnega dela (selitev proizvodnje) in s tem razslojevanje (cena kapitala je ostala enaka). To je enostavno povzeta teza , ki je podrobneje razložena tu.

Mislim, da parcialni ukrepi (državni ali makro-regionalni:EU) zaradi globalnih soodvisnosti skoraj ne morejo dati rezultatov. Protekcionizem tudi siromaši potrošnike, višji davki na dohodke bi pregnali še preostanek proizvodnje. V EU, kjer konkurenčnosti v okviru posamezne države ni mogoče regulirati z menjalnim tečajem naj bi problem reševali z nižanjem plač (interno devalvacijo), kar pa je glede na obstoječe pogodbene obveznosti glede plač težavno, saj se lahko zgodi le skozi pogajanja s sindikati in tako ne učinkuje hitro ("sticky wages").

Ostaja dvig davka na potrošnjo (DDV) najbolje v kombinaciji z razbremenitvijo dela, ki omogoča ohranjanje konkurenčnosti (DDV ne vpliva na izvoznike) in široko davčno bazo, ter tako doseže "fiskalno" interno devalvacijo - znižanje kupne moči, glede na dejansko konkurenčnost. Več na  primer tu. Fiskalni sistem se seveda prilagaja administrativno in tako nimamo jasne indikacije za koliko bi bilo potrebno spremeniti davčne obremenitve, vendar pa tudi na valutni trg vplivajo centralne banke in je daleč od prostega trga, ki bi optimalno razporejal resurse.

Torej nobena rešitev ni enostavna. Za Slovenijo mislim, da bi bila potrebna kombinacija dviga DDV, razbremenitve dela in zagona državnih investicij v infrastrukturo, pri čemer bi morali iskati financiranje na nivoju investicije in ne na nivoju države.

Nobenega smisla pa ne vidim v pobiranju davkov za to, da jih potem državni uradniki pošiljajo nazaj v gospodarstvo. Finančnega ministra sem včeraj slišal reči, da proračun namenja 800 mio € za spodbude gospodarstvu. Če bi  za toliko enostavno znižali obremenitev dela? Skoraj bi lahko ukinili dohodnino, ki jo je bilo v letu 2010 za približno 900 mio € glede na predlog zaključnega računa države za leto 2010, v letu 2012 pa predvidoma 1 mlrd € glede na predlog proračuna! Si predstavljate dvig konkurenčnosti, ki bi iz tega izhajal? Seveda ima oblast raje polno vrečo iz katere lahko nagrajuje po svojih merilih. Očitno uradniki bolje od podjetnikov vedo kje se skrivajo bodoči dobički.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Želimo argumentirano razpravo. Zato si avtorji pridržujemo pravico do brisanja komentarjev, ki po naši presoji niso primerni. Prav tako si pridržujemo pravico avtorjem neprimernih komentarjev odvzeti možnost nadaljnjega komentiranja.

Opozorilo: Po kazenskem zakoniku RS je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe.