Zgleda, da je tudi Španija spremenila svoje mnenje o načinu, kako najbolje uravnotežiti državni proračun. S 1. septembrom je namreč zvišala DDV iz 4%-8%-18% na 4%-10%-21%, pri čemer so veliko proizvodov prekvalificirali v razred obdavčen s po novem 21%. (več)
Prav tako so o dvigu DDV začeli razpravo Čehi. Vlada planira za 1.1.2013 prehod iz 14%-20% na 15%-21% stopnje DDV, čeprav so v začetku tega leta že dvignili nižjo stopnjo iz 10% na 14%.
In kaj je glavna prednost dviga DDV? Začne učinkovati takoj, višina javne porabe pa ostaja enaka, torej zniževanje javne porabe ne pritiska na zniževanje BDP-ja. Čeprav se kupna moč prebivalstva zmanjša je psihološki učinek manjši kot pri znižanju plač, ki se tudi mnogo kasneje udejanji (spomnimo se samo posledic večinoma še napovedi državnega varčevanja na BDP drugega četrtletja v Sloveniji - padec nedesezonirano za 3,2%). Cene se namreč navzdol le počasi prilagajajo ("stiky wages and prices").
Zavedati se moramo, da se poraba države všteva v BDP kar v višini stroškiv države in da pomeni vsako znižanje porabe države hkrati tudi znižanje BDP. Ob tem ne moremo pričakovati, da bo privatna poraba narasla in ta padec nadomestila, saj država plačuje privatnemu sektorju, tuje povpraševanje pa tudi ni zelo močno (izvoz). Menda je pa vsakomur jasno, da če BDP pade, se zadolženost države v primerjavi z BDP poveča tudi, če se država dodatno ne zadolži.
Prav tako so o dvigu DDV začeli razpravo Čehi. Vlada planira za 1.1.2013 prehod iz 14%-20% na 15%-21% stopnje DDV, čeprav so v začetku tega leta že dvignili nižjo stopnjo iz 10% na 14%.
In kaj je glavna prednost dviga DDV? Začne učinkovati takoj, višina javne porabe pa ostaja enaka, torej zniževanje javne porabe ne pritiska na zniževanje BDP-ja. Čeprav se kupna moč prebivalstva zmanjša je psihološki učinek manjši kot pri znižanju plač, ki se tudi mnogo kasneje udejanji (spomnimo se samo posledic večinoma še napovedi državnega varčevanja na BDP drugega četrtletja v Sloveniji - padec nedesezonirano za 3,2%). Cene se namreč navzdol le počasi prilagajajo ("stiky wages and prices").
Zavedati se moramo, da se poraba države všteva v BDP kar v višini stroškiv države in da pomeni vsako znižanje porabe države hkrati tudi znižanje BDP. Ob tem ne moremo pričakovati, da bo privatna poraba narasla in ta padec nadomestila, saj država plačuje privatnemu sektorju, tuje povpraševanje pa tudi ni zelo močno (izvoz). Menda je pa vsakomur jasno, da če BDP pade, se zadolženost države v primerjavi z BDP poveča tudi, če se država dodatno ne zadolži.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Želimo argumentirano razpravo. Zato si avtorji pridržujemo pravico do brisanja komentarjev, ki po naši presoji niso primerni. Prav tako si pridržujemo pravico avtorjem neprimernih komentarjev odvzeti možnost nadaljnjega komentiranja.
Opozorilo: Po kazenskem zakoniku RS je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe.