četrtek, 20. september 2012

Telebani ali Talibani

Jože P. Damijan se v svojem blogu Fiskalno pravilo za telebane sprašuje, kako da opozicija ne loči med fiskalnim paktom, fiskalnim pravilom in vladinimi napovedmi o gospodarski rasti, ter ne vidi razloga zakaj ne bi v ustavo dopisali enega kot pravi "dokaj preprostega" stavka.

Bom kar korajžno priznal, čeprav morda pristanem med telebani (morda celo med talibani), da Jožetove argumentacije nisem popolnoma prebavil. Moje poglede na tematiko "zavore za zadolževanje" sem že poizkušal razložiti na tem blogu tu in spet tu, na kratko pa lahko rečem, da sem mnenja, da je ratifikacija fiskalnega pakta omejitev zadolževanja že vnesla v pravni red Republike Slovenije.

Iz njegovega pisanja je jasno, da Jože zagovarja vpis nekaj dodatnih "dokaj preprostih" stavkov v ustavo, ne razumem pa zakaj. Prvi argument je klasičen poizkus prenesti dokazno breme na nasprotno stran z vprašanjem "Kaj je v tej formulaciji spornega? " (»prihodki in izdatki (so) srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati odhodke« (razen v izjemnih okoliščinah)". Pove še, da je po nadaljnjem vrtanju le ugotovil, da je srž problema pri opoziciji v izvedbenem zakonu in sicer v določilu, da
"fiskalno pravilo o uravnoteženosti proračunov države zagotavlja tako, da se predvideni obseg izdatkov proračunov države navzgor omejuje s predvidenim obsegom prihodkov proračunov države, pomnoženim s količnikom potencialne in napovedane ravni bruto domačega proizvoda".
Nadalje ugotavlja, da
"Opozicijo so očitno prestrašile te številke, saj kažejo radikalno hitro zniževanje javnofinančnega deficita, ki je dejansko nevzdržno. Toda to zniževanje deficita nima prav nobene zveze z (ne)primernostjo fiskalnega pravila, pač pa je preprosto posledica uporabe popolnoma napačnih napovedi gospodarske rasti."
Tukaj predlagam da se vrnemo k prvemu vprašanju kaj je tu spornega. Odgovor je po mojem mnenju v tem, kot pravi tudi Jože, da lahko upoštevanje pravila ob napačnih napovedih pripelje do, kakor sam ugotavlja "nevzdržnega" brutalnega zniževanja deficita, ki ga lahko izvede vsakokratna vladajoča koalicija iz kakršnihkoli (verjetno ideoloških torej doktrinarnih) razlogov. Torej ni garancije, da ne bodo uporabljene popolnoma napačne napovedi gospodarske rasti in s tem povzročena nepopravljiva škoda. Pravzaprav lahko z veliko mero gotovosti trdim, da bodo napovedi napačne, in to celo zelo napačne.

Iz zgodovine vladnih (na primer UMAR) napovedi se namreč lahko naučimo samo eno stvar. Niti približno ne držijo. Poglejmo na primer napovedi za leto 2011, ko je bila dosežena 0,6 odstotna rast BDP:

Datum napovedi Rast BDP 2011
Januar 2012 ! 0.5
September 2011 1.5
Marec 2011 2.2

Še januarja 2012 ni bilo jasno kakšna je bila rast v preteklem letu, kaj šele v začetku leta. Proračun se pa potrjuje še par mesecev prej. Še bolj pa je smešna napoved iz decembra 2008, ko je za 2009 UMAR napovedal v svoji popravljeni napovedi 1.1% rast, realiziran pa je bil 7,8% padec. A si predstavljamo, kakšen proračun bi imeli v 2009? Napovedi so bile:

Datum napovedi Rast BDP 2009
December 2008 1.10%
April 2009 -4.00%
Spetember 2009 -7.30%

Torej še kako je "dokaj preprost" stavek povezan z vladinimi napovedmi gospodarske rasti. Mogoče bi pa raje vprašali šlogarco? Ali obrnili skodelice kave? Koliko recesij je pa bilo do sedaj pravilno napovedanih?

Se mi zdi, da se je k ezoteriki pri razlagi razlik med fiskalnim paktom in fiksalnim pravilom, ki ga predlaga vlada (seveda gre samo za različice iste ideje, o tem, da pač ni dobro, da imajo politiki proste roke pri zadolževanju - kar sploh ni sporno; če ne verjamete pa malo poguglajte) zatekel tudi Jože, ko nam razloži:
"Toda fiskalni pakt in fiskalno pravilo sta dve popolnoma različni stvari in prav nobene funkcionalne zveze ni med njima na srednji rok. Fiskalno pravilo bo namreč slovenski proračun uravnotežilo na srednji ali dolgi rok, kratkoročno pa lahko od zahtev Evropske komisije (EK) povsem odstopa."
Po eni strani lahko njegovo izvajanje razumemo, da bi lahko s sprejemom ustavne določbe omogočili kršenje/izogobanje obveznostim iz mednarodne pogodbe, ker je ustava v našem pravnem redu pač nad določili mednarodnih pogodb, zakon pa pod.  To se mi zdi povsem nedopustno, ker smo obveznosti iz mednarodne pogodbe z ratifikacijo že sprejeli. Tako določbo bi v ustavo torej dodali kasneje in v nasprotju z zahtevo fiskalnega pakta, da se njegove določbe uvedejo v notranji pravni red držav podpisnic kot ustavna ali vsaj nadzakonska materija. Naj mi kdo razloži, kako bi to pripomoglo k povečanju kredibilnosti Republike Slovenije.

Še bolj ezoterična pa se mi zdi (pač nisem "profesionalni ekonomist", prosim naj mi veliki duhovi oprostijo) vpletanje srednjega  in dolgega roka (že zgoraj) in endo ali eksogenosti (spodaj):
"Fiskalno pravilo je avtomatizem z endogenim mehanizmom, fiskalni pakt pa je neka zunanja, eksogena zahteva, ki s fiskalnim pravilom nima nobene zveze."
Ne razumem najbolj kako tile tudi "dokaj preprosti" stavki iz fiskalnega pakta (že naš pravni red, oziroma bo to ob uveljavitvi):
"proračunsko stanje sektorja države pogodbenice je uravnoteženo ali v presežku;" in "letni strukturni saldo sektorja države" se nanaša na letni ciklično prilagojeni saldo, zmanjšan za enkratne in začasne ukrepe" 
pomenijo eksogeni vpliv in nimajo nobene zveze s temi "dokaj preprostimi" stavki (predlagano spremembo ustave oziroma fiskalno pravilo kot ga predlaga vlada):
"prihodki in izdatki (so) srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati odhodke" in v izvedbenem zakonu "fiskalno pravilo o uravnoteženosti proračunov države zagotavlja tako, da se predvideni obseg izdatkov proračunov države navzgor omejuje s predvidenim obsegom prihodkov proračunov države, pomnoženim s količnikom potencialne in napovedane ravni bruto domačega proizvoda".
ki pa čudežno delujejo endogeno. Eni da delujejo srednje do dolgoročno drugi pa kratkoročno. Meni se zdi ista pašta. Pa presodite sami.


Ni komentarjev:

Objavite komentar

Želimo argumentirano razpravo. Zato si avtorji pridržujemo pravico do brisanja komentarjev, ki po naši presoji niso primerni. Prav tako si pridržujemo pravico avtorjem neprimernih komentarjev odvzeti možnost nadaljnjega komentiranja.

Opozorilo: Po kazenskem zakoniku RS je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe.