Naj mi nekdo razloži zakaj predlog reforme trga dela pripravlja politika, oziroma še slabše državna birokracija na ministrstvu za delo, namesto, da bi se zainteresirane stranke, to je delodajalci(tudi država) in sindikati, kar direktno pogajali o vsebini. A kdo mogoče misli, da bi si poslanci upali ne sprejeti tako usklajenih popravkov?
Ampak ne, najprej so birokrati pripravili tekst, ki ga je minister dal v usklajevanje koalicijskim strankam. Šele potem se minister gre tudi "socialni dialog" in sprašuje delodajalce in sindikate kaj in kako, ti pa se potem pred kamerami šopirijo in zagovarjajo vsak svoj neomajen prav.
Sindikati trdijo, da bodo delodajalci, če bi odpuščanje poenostavili odpustili kar vse delavce, saj bodo tako najbolj povečali dobiček. A ne bo fino, ko ne bo trebe več dati nič za plače. Samo kdo bo pa delal?
Kaj pa malica? Seveda je malica v interesu delodajalca. Lačen delavec ne dela dobro. Zato v večini primerov delodajalci raje organizirajo prehrano, kot se odločijo za izplačilo. Tako vedo, da bo delavec malico pojedel. V interesu delodajalca je tudi plačilo za prihod na delo, saj, ker je neobdavčeno, znižuje obdavčitev na skupno neto izplačilo. In seveda je za razumet, da delodajalci hočejo, da bi delavci za iste plače delali 8 ur, kar bi pomenilo, da bi ob polurnem odmoru bili v fabriki prisotni 8 ur in pol. Pa naj se zdilajo. Kaj ima tu minister za svetit mi ni jasno.
Moje mnenje je, da bi morali odpraviti prepoved večine oblik dela, tako, da bi uvedli širšo paleto vrst dela, ki bi jih obdavčili različno od nekje 20% do 100% (na neto). Naj spomnim na krivulje povpraševanja in ponudbe - pri nižji ceni je količina večja. Tako bi pobrali vsaj nekaj davkov tudi v dejavnostih, kjer zaradi nizkih cen storitev ni mogoče poslovati z dobičkom, če upoštevamo današnjo obdavčitev za redno delovno razmerje. Te dejavnosti so danes praktično prepovedane oziroma potisnjene v ilegalo. Seveda bi obdavčitev na spodnjem delu intervala pomenila, da je oseba, ki dela, brez pokojninskega zavarovanja, brez zavarovanja za primer brezposelnosti, brez zdravstvenega zavarovanja, brez porodniškega nadomestila, ni pa kriminalec, oziroma ne bi bil kriminalec tisti, ki mu je tako delo ponudil. Delavci, ki delajo v ilegali tudi danes teh ugodnosti (ne pravic!) ne uživajo, hkrati pa dosti težje še izterjajo morebitne neplačane zneske, saj niso registrirani.
Če pa mislimo, da bomo delo na črno izkoreninili z inšpektorji, se krepko motimo. Kot primer vzemimo najstarejšo obrt, ki se je, se in se bo opravljala kljub prepovedi in pregonu. Delo na črno je mogoče zmanjšati samo tako, da odpravimo prepovedi in omogočimo ponudbi (delavcem), da si delo prilagodijo svojim potrebam. Še posebej to velja v recesiji, saj je dela manj, in je vsaka oblika dragocena.
Zanimiva je izkušnja s povišanjem davka na študentsko delo. Ne glede na to, da sindikati striktno uporabljajo retoriko, da prispevke plačujejo delodajalci, se je gladko pokazalo, da so pač urne postavke sedaj nižje ali pa je podjetje študente celo enostavno poslalo domov. Dejstvo pač je, da davke na plačo in iz plače in ob ter na plači in kar še paše zraven pač plača v celoti delodajalec, za katerega je za odločitev pomemben samo skupen strošek dela na uro.
Poglejmo na primer delo hišne pomočnice. Če se ne motim je "neto" cena okrog 5-6 € na uro. Polna obdavčitev bi pomenila najmanj od 12 do 14€ na uro (krat dva za prispevke in osebne davke krat 1,2 za DDV, pa še ni vračunan dopust pa bolniška, pa regres, pa prevoz na delo, pa prevoz k stranki ali potni stroški itd.). Za pomoč na domu pri ceni okrog 15€ na uro je povpraševanje zelo majhno. Tako delo bo pač ostalo v sivi ekonomiji dokler ga ne bo mogoče opraviti za na primer skupaj z davki okrog 7€ na uro. Podobno velja za varstvo otrok ali pomoč starejšim.
Če so davki tako visoki, da za ceno, za katero bi bilo mogoče "legalno" delovanje, povpraševanja skorajda ni, država s povečanjem prisile samo doseže poslabšanje standarda delavcev, ki so delali na črno, za davke pa se v obeh primerih obriše pod nosom.
Če poenostavim, ob povečanju nivoja državne prisile-nasilja na področju zatiranje dela, bomo pač, da nas ne bi država vrgla v ječo, pospravljali sami.
Ampak ne, najprej so birokrati pripravili tekst, ki ga je minister dal v usklajevanje koalicijskim strankam. Šele potem se minister gre tudi "socialni dialog" in sprašuje delodajalce in sindikate kaj in kako, ti pa se potem pred kamerami šopirijo in zagovarjajo vsak svoj neomajen prav.
Sindikati trdijo, da bodo delodajalci, če bi odpuščanje poenostavili odpustili kar vse delavce, saj bodo tako najbolj povečali dobiček. A ne bo fino, ko ne bo trebe več dati nič za plače. Samo kdo bo pa delal?
Kaj pa malica? Seveda je malica v interesu delodajalca. Lačen delavec ne dela dobro. Zato v večini primerov delodajalci raje organizirajo prehrano, kot se odločijo za izplačilo. Tako vedo, da bo delavec malico pojedel. V interesu delodajalca je tudi plačilo za prihod na delo, saj, ker je neobdavčeno, znižuje obdavčitev na skupno neto izplačilo. In seveda je za razumet, da delodajalci hočejo, da bi delavci za iste plače delali 8 ur, kar bi pomenilo, da bi ob polurnem odmoru bili v fabriki prisotni 8 ur in pol. Pa naj se zdilajo. Kaj ima tu minister za svetit mi ni jasno.
Moje mnenje je, da bi morali odpraviti prepoved večine oblik dela, tako, da bi uvedli širšo paleto vrst dela, ki bi jih obdavčili različno od nekje 20% do 100% (na neto). Naj spomnim na krivulje povpraševanja in ponudbe - pri nižji ceni je količina večja. Tako bi pobrali vsaj nekaj davkov tudi v dejavnostih, kjer zaradi nizkih cen storitev ni mogoče poslovati z dobičkom, če upoštevamo današnjo obdavčitev za redno delovno razmerje. Te dejavnosti so danes praktično prepovedane oziroma potisnjene v ilegalo. Seveda bi obdavčitev na spodnjem delu intervala pomenila, da je oseba, ki dela, brez pokojninskega zavarovanja, brez zavarovanja za primer brezposelnosti, brez zdravstvenega zavarovanja, brez porodniškega nadomestila, ni pa kriminalec, oziroma ne bi bil kriminalec tisti, ki mu je tako delo ponudil. Delavci, ki delajo v ilegali tudi danes teh ugodnosti (ne pravic!) ne uživajo, hkrati pa dosti težje še izterjajo morebitne neplačane zneske, saj niso registrirani.
Če pa mislimo, da bomo delo na črno izkoreninili z inšpektorji, se krepko motimo. Kot primer vzemimo najstarejšo obrt, ki se je, se in se bo opravljala kljub prepovedi in pregonu. Delo na črno je mogoče zmanjšati samo tako, da odpravimo prepovedi in omogočimo ponudbi (delavcem), da si delo prilagodijo svojim potrebam. Še posebej to velja v recesiji, saj je dela manj, in je vsaka oblika dragocena.
Zanimiva je izkušnja s povišanjem davka na študentsko delo. Ne glede na to, da sindikati striktno uporabljajo retoriko, da prispevke plačujejo delodajalci, se je gladko pokazalo, da so pač urne postavke sedaj nižje ali pa je podjetje študente celo enostavno poslalo domov. Dejstvo pač je, da davke na plačo in iz plače in ob ter na plači in kar še paše zraven pač plača v celoti delodajalec, za katerega je za odločitev pomemben samo skupen strošek dela na uro.
Poglejmo na primer delo hišne pomočnice. Če se ne motim je "neto" cena okrog 5-6 € na uro. Polna obdavčitev bi pomenila najmanj od 12 do 14€ na uro (krat dva za prispevke in osebne davke krat 1,2 za DDV, pa še ni vračunan dopust pa bolniška, pa regres, pa prevoz na delo, pa prevoz k stranki ali potni stroški itd.). Za pomoč na domu pri ceni okrog 15€ na uro je povpraševanje zelo majhno. Tako delo bo pač ostalo v sivi ekonomiji dokler ga ne bo mogoče opraviti za na primer skupaj z davki okrog 7€ na uro. Podobno velja za varstvo otrok ali pomoč starejšim.
Če so davki tako visoki, da za ceno, za katero bi bilo mogoče "legalno" delovanje, povpraševanja skorajda ni, država s povečanjem prisile samo doseže poslabšanje standarda delavcev, ki so delali na črno, za davke pa se v obeh primerih obriše pod nosom.
Če poenostavim, ob povečanju nivoja državne prisile-nasilja na področju zatiranje dela, bomo pač, da nas ne bi država vrgla v ječo, pospravljali sami.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Želimo argumentirano razpravo. Zato si avtorji pridržujemo pravico do brisanja komentarjev, ki po naši presoji niso primerni. Prav tako si pridržujemo pravico avtorjem neprimernih komentarjev odvzeti možnost nadaljnjega komentiranja.
Opozorilo: Po kazenskem zakoniku RS je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe.