Vladavina ljudstva in referendum

Že takoj prvi člen slovenske ustave zatrjuje, da je Slovenija demokratična država. Določba se mi sicer zdi nekoliko pomanjkljiva že v tem, da ni nikakršnega namiga koliko demokratična naj bi bila. Ustavno sodišče je seveda mnenja, da bolj kot Jugoslavija, in da je to velepomembno določilo, ampak to je zgodba za drugič. Meni se zdi taka trditev predvsem znak velikega pomanjkanje samozavesti, oziroma bojazni, da v ustavnih določbah naključni bralec tega ne bo prepoznal. Če ima zapis res lahko tako težo, da omogoča razvrstitev v tabor demokratičnih, potem je za diktatorje problem rešen. Se ne strinjate? Ampak to je logika, ki ji sledijo zagovorniki vpisa fiskalnega pravila v ustavo. Z zapisom, da mora biti proračun uravnotežen, bomo rešili vse probleme. Pa bo res uravnotežen? Kolikor je verjeti slovenski politiki, seveda ne bo. Še finančni minister pravi, da bo deficit naslednje leto nekje pri 3%. Mogoče bi pa enostavno sprejeli uravnotežen proračun, pa je. Ampak se mi zdi, ker sem, ko gre za državo vedno malo paranoičen, da je vsa stvar namenjena samo preprečitvi referendumov. Oblast se torej še nekoliko boji ljudstva, kar je seveda dobro. Manj dobro se mi zdi, da ga želi izriniti od odločanja.

Poglejmo spet kaj pravi ustava. Tretji člen določa ljudstvo kot nosilca oblasti. "Državljanke in državljani jo (oblast) izvršujejo neposredno in z volitvami..." Nobenega govora o tem, da ljudstvo ne bi smelo odločati, se celo zdi, da je možna izbira (inkluzivni in: eno ali drugo ali oboje?).  Malo morgen. Moč ljudstva je bolj banalna, svojim izvoljencem ne more nič, še zakon lahko ljudstvo odloži samo za eno leto.

Čemu torej tako omejena oblast za ljudstvo, za katerega najvišji akt države pravi, da iz njega oblast izvira. Mogoče pa ljudstvo ni opravilno sposobno in morajo namesto njega odločiti njegovi izvoljenci?  Nerodna stvar argumentov o nepoučenosti oziroma manjši bistrosti ljudstva, ki naj bi se izrazila pri odločanju o finančnih zadevah, je da ne pojasnijo, kako potem ljudstvo lahko izbere svoje zastopnike. Če je ljudstvo preveč zabito, da odloči o svoji usodi neposredno samo, potem je verjetno tudi preveč zabito, da odloči o tem kdo naj ga zastopa? Imajo potem od ljudstva izbrani zastopniki legitimiteto odločati, če ljudstvo te legitimitete nima?

Edina možnost v takem primeru je žreb zastopnikov, tako, da ljudstvo ne sodeluje pri odločanju. Vendar, če je večina ljudstva nesposobna odločati in izbirati, potem obstaja samo majhna verjetnost da, če je množica zastopnikov dovolj majhna, bodo vanjo v večini izbrani modri zastopniki, ki bodo ljudstvo popeljali v lepšo prihodnost. V primeru, da bi bili vsi člani ljudstva zabiti itak ni rešitve, zato te možnosti ne bom resneje obravnaval, poleg tega je iz naših vsakdanjih izkušenj jasno, da temu ni tako. Druga možnost je seveda, da oblast izvaja družbena avantgarda, ki glede na svoja merila izbira zastopnike, kar smo pa tudi že preizkusili pa se ni najbolj obneslo.

Se mi zdi da smo torej nekako obsojeni, da sprejmemo predpostavko, da je ljudstvo opravilno sposobno, oziroma, da je stopnja njegove zabitosti dovolj majhna, da diktatura večine ne bo popolnoma uničujoča. Če je temu tako, pač omejevanje oblasti ljudstvu ne pride v poštev...

Meni se (sem seveda samo eden izmed ljudstva) zdi, da bi bilo moč ljudstva potrebno celo povečati. Referendum, kot edina oblika izkazovanja volje ljudstva bi morala na vsak način ostati glede vsebine neomejena, oziroma omejena samo z omejitvami, ki itak veljajo za diktaturo večine (demokracijo) glede omejevanja manjšin v njihovih izbirah življenjskega sloga. Izkaz volje ljudstva bi bilo sicer po mojem mnenju smiselno okrepiti s predpisanim kvorumom. Smiselno se mi zdi tudi, da se moč ljudstva kaže predvsem kot možnost zavrnitve odločitve svojih zatopnikov. Da bi bila moč zastopnikov in ljudstva bolj uravnotežena, pa bi bilo potrebno dodati še eno stvar: možnost predčasnega odpoklica parlamenta. Namreč, če se izkaže, da so izvoljenci ljudstva le preveč neuravnovešeni, mora imeti ljudstvo v vsakem trenutku po mojem mnenju možnost, da jim pač pokaže vrata. Mogoče bi taka možnost lahko celo nadomestila državni svet. Cilj zakonodajnega postopka namreč ni njegova hitrost in enostavnost, temveč počasnost in prisila zakonodajalcev, da upoštevajo argumente in iščejo širok konsenz. Če tak ni možen je že boljši status quo. Naloga politike je tak konsenz oblikovati, ne pa vsiljevati ideološko obarvane rešitve.

Glede sposobnosti odločanja ljudstva o finančnih zadevah pa bi dodal še tole. Približno 14 mlrd €, prihrankov, s katerimi razpolaga taisto ljudstvo in so naloženi v slovenskih bankah (mogoče to le ni dober argument v prid sposobnosti odločanja) v primerjavi z mislim da 17 mlrd € javnega dolga, ki so ga s podkupovanjem taistega ljudstva nabrali njegovi zastopniki, govori samo zase. Mislim, da bi morali zastopnikom in ne ljudstvu preprečiti odločanje o finančnih zadevah.